V Moji Glavi 1.del

Hello!😀

Kako kaj? Že dolgo nisem pisala bloga, zato sem se danes odločila,da bom danes napisala prvi del moje nove zgodbe 😁

Hodila sem po temni ulici. Bila sem mokra in iz rane mi je tekla krvavo rdeča kri. Mislila sem da ne bom preživela. A kar naenkrat je name skočil tiger. Takrat sem vedela da ne bom preživela.

Dvignila sem se na komolce. Ležala sem v svoji postelji…

Ughhh… Ne znam pisati dramatičnih začetkov! Bom poizkusila še enkrat.

Hodila sem po temni ulici. Bila sem mokra in iz rane mi je tekla krvavo rdeča kri. Mislila sem da ne bom preživela. Kar naenkrat je proti meni začela hoditi postava. Strah me je bilo. Počasi sem se ustavila in padla na sredini ceste. Postava je hitro pritekla k meni. Ko je prišla do mene je hitro slekla plašč. Obraza nisem videla zaradi teme. Nisem vedela kaj se dogaja zavila me je v plašč in me dvignila. Nekam me je odnesla. Zaspala sem. Ko sem spet odprla oči so me zaradi luči bolele oči. Počasi sem s morala privadit na svetlobo. Pred mano je stalo

»Zbudi se ljubica.« mami me je zbudila ob nepravem času. Takoj sem se zbudila. Bila sem neznosno jezna. Malo je manjkalo da bi jo preklestila. »Hitro vstani. Ura je pet do osmih. Še pet minut imaš.« Šla je iz sobe. Hitro sem vstala in se uredila čez dve minuti sem stala pred mami.

»Zakaj, imaš pa torbo?«

»Ojoj! Imamo danes športni dan?«

»Umiri se! Sobota je.« počutila sem se kot totalno budalo. Mami se je zasmejala in se mi nasmehnila. »Kopat se gremo.« mi je povedala. Stekla sem po stopnicah v sobo. Slekla sem se ter si oblekla dvodelne kopalke ter čez še kratke hlače in majico. V nahrbtnik sem stlačila brisačo in plavalna očala.

»Pripravljena sem. Gremo?« sem pritekla po stopnicah.

Prvi del ni tako dolg, bo pa, zato daljši drugi del. Poizkusila ga bom objaviti nasljednji teden če mi bo uspelo.

Upam, da vam je moj blog všeč.😜

Lp. Heartofbooks 💖