V Moji Glavi 2 Del
Hej! Kako si kaj? Jaz sem super. Če hočeš odgovor na to zakaj sem super, lahko greš pogledat mojo prejšnjo objavo. Danes objavljam novo objavo. Mislim logično je ča tako pomisliš… No zate danes objavljam novo objavo, z novim delom moje zgodbe. Upam, da ti bo všeč.
Sedli smo v avto. »Zapri oči in poskušaj zaspati.« je rekel oči, ampak jaz še nikoli nisem spala v avtu in tudi nikoli nisem nameravala. Gledala sem v oddaljena drevesa in razmišljala kako rastejo. Od tega ko je seme padlo na tla in ko je pognala sadika, ko je iz sadike zrastlo mogočno, veliko drevo. Kako se je drevo spreminjalo in koliko je že preživelo. Postalo mi je slabo, zato sem zaprla svoje temno rjave oči.
Pred mano je stala punca. Približno dvajset let je imela. V bistvu mi je kazala hrbet. Kuhala je nekaj, kar je zelo dobro dišalo. Počasi sem zbrala moči, da sem se dvignila na komolce.
»Kaj kuhaš?« sem vprašala s hripavim glasom. Punca se je verjetno prestrašila in se hitro obrnila.
»Ojoj! Prestrašila si me!« je rekla.
»Oprosti. Nisem nameravala.« sem ji odgovorila s čim bolj nežnim, ampak vseeno hripavim glasom.
»Je že v redu.« obrnila se je ter mi prinesla topel zeliščni čaj.
»Kaj je notri?« sem jo vprašala, saj nisem želela, da bi popila strup ali kaj takšnega.
»Zelišča ter vrela voda. Voda se je že malce ohladila, zato ne skrbi.« mi je odgovorila in neprepričano sem spila majhen požirek vročega čaja. V grlu me je malo zapeklo, zato sem se malo skremžila.
Ko sem spila čaj, sem se zavila nazaj v debelo odejo ter zadremala…
Odprla sem oči, ravno ko smo se parkirali. Vstala sem iz avta, kakor da je plavanje in potapljanje najhujša stvar na svetu, ampak zagotovo ne more biti, ker plavanje treniram, čeprav se raje potapljam, ampak starši pravijo, da je nevarno. Kaj nevarno, potopiš se, ko ne zdržiš več se pač potegneš nazaj gor. »Kaj si tako žalostna, saj še maraš plavanje kaj?« se je prestrašil oči.
»Ja no! V redu sem! Ne mi težit.« sem se skoraj zadrla nazaj in tisti dan me ni več lepo pogledal. Tudi v vodi se ni igral z mano kot po navadi. Ko sem šla najprej sama v vodo – mami ne zna plava ali pa se noče naučit - sem se najprej potopila, da je špricnilo okoli. Potem sem se spustila čisto dol in kot, da bi se plazila po tleh in raziskovala tla bazena. To mi je vedno največji užitek. Po kakšni minuti sem odplavala nazaj na površje. Potem sem se odločila, da grem na gromozanski tobogan ob bazenu. Kar dolgo sem hodila po lesenih stopnicah, da sem prišla do vrha. Sedla sem na tobogan in ko se je na semaforju pokazala zelena luč sem se spustila. Peljala sem se kakšno minuto, potem pa sem se spustila v bazen. V nos se mi je ujelo ogromno vode, česar nisem bila navajena, zato sem se kar naenkrat potopila. Hotela sem se dvigniti, a me noge niso pustile. Panično sem omahovala okrog sebe. Videla sem neke ljudi, ki so me poizkusili rešiti, nato pa so moje velike oči zaprle svoja vrata svetlobe in vida.
»Misliš, da bo kmalu bolje?« sem slišala bežno znan glas.
»Brez skrbi. Mogoče se bo že do večera zbudila.« sem slišala en čisto ne znan glas. Čisto počasi sem odprla oči. Ležala sem na kavču, v meni bežno znani sobi. Ob kavču je bila majhna mizica, na kateri je bil zeliščni čaj. Še nekaj minut sem tako ležala, nato pa sem se dvignila na komolce.
»Kaj se dogaja?« sem utrujeno vprašala. Punca, ki se mi je zdelo, da sem jo že nekje videla se je hitro obrnila in vzkliknila:
»Legenda se je zbudila!« začudeno sem jo pogledala in ko je dojela, da ne dojemam kaj se dogaja si je k kavču potegnila stol, sedla in mi začela razlagati.
»Nekoč, zelo dolgo nazaj, pred 12 leti se je rodila deklica, ki je imela… …magične moči. Njena starša sta bila vilina, brez moči, vilini z močmi, ker pa je bila glede na svoje starše deklica, pa so bili zelo redki. Pravili so, da so bili nevarni. Ko je bila deklica stara en mesec, sta starša dobila pismo, da bodo pobijali viline z močmi. Starša sta se zgrozila. Za varnost deklice sta jo dala v bunkeljsko družino. Pravijo, da je deklica še vedno med nami in da je edina vilinka z močmi v vilinskem in katerem koli drugem svetu.« je povedala punca. Imela je dolge črne lase, ki so ji prekrivali ušesa. Oči je imela živo modre. Izgledala je kot iz risanke. Fant, ki je stal za njo je imel blond za nekaj prstov krajše lase, kot punca.
To je to za tole objavico. Upam, da ti je bila všeč.
Ariel (glavna oseba)
Lb, Heartofbooks