Kaj Jaz Mislim

Hej!

Ste vedeli, da je življenje doba, v kateri se rodiš, ljubiš, daješ, dobivaš in na koncu brez besedice umreš? Mislim, ja, to vemo vsi, ki smo stari več kot šest let.

Vedno me je zanimalo, kako ljudje v filmih točno vedo, kdaj bodo umrli. Ne mislim celo življenje, a bolj tako, ko so čisto nemočni in rečejo: »Prišel je moj čas. Pazi na očeta.« Razumeš? Kot da so neki prerokovalci, ki jim ni meja.

In pred časom sem videla na neki steni grafit, z napisom »KDOR PREJ UMRE JE DLJE MRTEV«. Človeku se vidi, da je dolgo razmišljal, da je prišel do te ugotovitve. Zagotovo je moral dolgo premišljevati in računati, da je ugotovil to, ker jaz še vedno ne razumem na kakšen način je to ugotovil! Ko sem to povedala družini smo se začeli smejati, kar je bilo po mojem mnenju ZELO neprimerno, nevljudno in neodraslo do tistega človeka (mislim od nas do tipčka).

Si kdaj razmišljal, kdaj boš umrl? No, ne predlagam ti, da začneš, ker prideš do presenetljivih ugotovitev, ki so veliko bolj pametne, kot tista »kdor prej umre je dlje mrtev«. Nad temle se boš močno zamislil, morda ti bo spremenilo življenje! Mogoče te bo v naslednji minutki zadel avto, če hodiš ob cesti, ali bo udarila strela ali ti bo zažgalo hišo! In ti boš svoje celo življenje do tistega trenutka preživel na elektronskih napravah, tudi ko boš umrl.

Ampak tegale ne vzemi kot: »O moj bog! Mogoče bom v naslednji minutki umrl in ne bom več živ!« No to je še ena zanimiva ugotovitev! Ko umreš nisi več živ… No, kakorkoli; lahko pa razmišljaš takole: »Mogoče bom v naslednji minutki umrl. Rad bi ta čas preživel s svojimi bližnjimi in ostalimi prijatelji in sorodniki, s katerimi sem si blizu.«

Moja mami pravi, da nas je smrti strah zaradi cerkve. Na primer; Egipčani so se smrti veselili in so verjeli v posmrtno življenje. Saj tudi mi verjamemo vanj, a ni enako. Vsaka vera ima svoje tradicije oziroma navade. A ni tako? Morali bi se veseliti, ker je šel človek v nebesa in je tam zdaj najboljša verzija sebe in je srečen, ker je zdaj s preminulimi svojci in bo vedno gledal z neba nate.

Ste kdaj razmišljali, kako bo, ko umreš? Kateri ljudje bodo žalovali za teboj in katerim bo prav malo mar? Ne?

Ampak, če imaš lepo življenje, boš s kamnom v srcu za večno zaspal, ker se morda nisi dovolj zavedal svoje sreče, da bi jo izkoristil. Če imaš pa grdo življenje (ne vem če je to pravi izraz), boš vesel umrl. Ali pa, če si bolan. Zelo bolan, boš bil odrešen vseh muk in bolečin, če zaspiš za vse večne čase.

Se kdaj vprašaš, zakaj ravno jaz? Zakaj ne on, ali pa on? Zakaj morem ravno jaz imeti to in takšno življenje. Ne more tega nekdo drug imeti? Zakaj ravno jaz? Zagotovo si se že kdaj to vprašal. Ker četudi imaš življenje, ki bi si ga lahko nekdo drug le od daleč želel, najdeš napakico, zaradi katere misliš, da imaš najhujše življenje, ki ga je kdo kadarkoli ali pa ga bo nekdo v prihodnosti imel. Vsak je že tako razmišljal. Najbolj kruto pa je, da na primer, ko se jokamo zaradi trojkice, ki smo jo dobili na testu stopimo mimo brezdomca in tako ne vedno gremo mimo, kot da bolj bog človek kot si ti, sploh ne obstaja. Čeprav mogoče nismo vsi takšni. Upam. Močno upam.

Jaz iskreno razmišljam tako. Ljudje smo kruti, a če stopimo skupaj, lahko naredimo velike spremembe.

Lep pozdravček,

Heartofbooks